Gaja Madžarevič (19.3.1984) je po maturi na gimnaziji Bežigrad vpisala študij oblikovanja vizualnih komunikacij na ALUO. Leta 2013 je diplomirala z video delom Umetniško kodiran video oglas pri doc. Dušanu Bučarju in pridobila naziv univerzitetne diplomirane oblikovalke vizualnih komunikacij. Že od malih nog je bil del njenega izražanja sodobni ples. V devetdesetih je obiskovala ure izraznega plesa na Oddelku za sodobni ples pri Jani Kovač Valdes, kasneje treninge v Plesnem studiu Intakt pod vodstvom Nataše Tovirac. V letih 2009-2016 se je udeleževala treningov Fičo baleta pod mentorstvom Gorana Bogdanovskega, Dejana Srhoja, Leje Jurišič, Gregorja Kamnikarja, idr. in se hkrati začela plesne scene vedno bolj lotevati tudi skozi oko kamere. V okviru Fičo baleta je sodelovala v predstavi Trg, snemala predstave Veliki skupinski odmor in Parados, John the other ter treninge in dogajanja. Leta 2010 se je udeležila praktično tehnične delavnice za pripravo predstav Kratki rezi #3 Nomad Dance Academy v okviru festivala Pleskavica in pomagala pri izvedbi predstave Step Within Kateline Kancheve. Septembra 2012 je sodelovala na delavnici The Bridge Project Sophie Haviland in Richarda Foremana v koprodukciji Zavoda Projekt Atol in Slovenskega mladinskega gledališča, kjer je tudi snemala kadre za film. V šolskem letu 2013/14 je sodelovala na delavnici za opolnomočenje manjšin in raziskovala identiteto pod mentorstvom Bojana Jablanovca (Via negativa) in Janeza Janše (Aksioma), video dela in performans so bili junija 2014 predstavljeni na multimedijskem happeningu v Stari mestni elektrarni v organizaciji KITCH. Poleti 2014 je sledila plesni karavani Fičo dance journey Gorana Bogdanovskega, in zmontirala 5 plesnih videov. Leto za tem, se ga je udeležila kot plesalka. Sodelovala je z različnimi festivali na področju kulture. Snemala in montirala je video dnevnik za ljubljanski filmski festival Liffe, branja na festivalih Vilenica, plesne predstave za CoFestival, Gibanico, Exodos. Kot prostovoljka je pomagala pri različnih festivalih kot so Mladi levi, Gibanica, Exodos, Pleskavica, Plesna Vesna, Spider in Plavajoči grad. Leta 2016 je snemala celoten festival Plavajoči grad, Etno histerijo, priprave scenografov in zmontirala dokumentarni film in videe Plavajoči grad 2016 v sodelovanju z Matijo Solcetom. Film se je predvajal v poročni dvorani Grada Snežnik, Kulturnem domu Cerknica, na Floating Castle festivalu 2017 in v Celici v Ljubljani. Leta 2022 se je udeležila delavnice Huge puppets Braneta Solceta in Sanje Fidler, ter plesno intervenirala na festivalu. 2023 je pripravila samostojno scenografijo na festivalu, v letih vmes pa je pomagala pri postavitvi odrov in asistenci drugim scenografom. 2022 je sodelovala pri snemanju osem delne serije Trigrad Sonje Prosenc (v produkciji Sever&Sever in RTV), kot nabavna rekviziterka in pomoč v scenografiji Mihe Knifica. Od 2016 obiskuje plesne klase Kompozicije razlik pod vodstvom Dejana Srhoja in gostujočih mentorjev. Sodelovala je v večih javnih uprizoritvah, v Moderni galeriji, MSUMu, na javnih površinah in z delom Izvan radnog vremena 2019 v Beogradu. Leta 2022 se je udeležila plesnih delavnic Kreativna telesa v gibanju Leje Jurišič in Mateja Kejžarja. Sodeluje kot snemalka in montažerka s Cofestivalom, Gregorjem Kamnikarjem, Dragano Alfirević, Dejanom Srhojem, Snježano Premuš, Jasmino Založnik, Rokom Vevrom, na Koreografskem obratu, z Vladom Repnikom, idr. 2017 je konzultirala Roku Vevarju pri postavitvi razstave Koreografske prakse v stoletju gibanj v Kinu Šiška. Ob 30. obletnici Društva za sodobni ples je 2024 snemala intervjuje z ustanovnimi člani in predsedniki društva, predvajani so bili tudi na dnevu plesa na Kongresnem trgu. Že več let stalno sodeluje z Začasnim slovenskim plesnim arhivom in digitalizira periodično gradivo v sodelovanju s SLOGI. Snemala je Seminar plesne zgodovine v praksi in Uprizarjanje arhiva Wilhelm Groener leta 2023. S konceptualnimi – abstraktnimi – vizualijami pod imenom G/6 občasno podpira različne dogodke kot so Belo smetje (Gregor Podlogar), Mlade rime, Everybody talks about pop music, Plavajoči grad, Fazan stage, Tygroo… Imela je štiri samostojne razstave Tetris of Tears (2011, Pina Koper), Blackout to Go (2012, Cafe Open), Lifelines and crossroads (2015, Hostel Tresor) in #MYEMOJISTORY (2019, SiTi teater). Leta 2019 je razvila koncept GAJA'S TREE HOUSE, izdeluje lesene joga kocke, za katere je razvila ergonomičen dizajn, kolekcijo dekorativnih blazin z motivi svojih akvarelnih slik, oblikuje čestitke in motivacijske kartice in ročno slika unikatne novoletne okraske in druge male izdelke s katerimi sodeluje na različnih umetniških sejmih (Artish, Tabor bazar, Luft, Soteska…)